VRSTE TRENJA!

Koeficient trenja je odvisen od vrste trenja. V splošnem ločimo tri vrste trenja:

• Lepenje imenujemo trenje v limitnem primeru, ko telesi v stiku mirujeta eno glede na drugo. Koeficient lepenja navadno označujemo s k_l. Sila lepenja je tista, ki preprečuje, da bi radirka zdrsnila po gladki nagnjeni površini.Velikost lepenja lahko določimo s tribometrom. Na merilno posodo položimo toliko uteži s silo teže, da telesa še ne premaknemo. Vrednost lepenja je tedaj enaka sili teže uteži. Iz meritev dobimo, da je lepenje sorazmerno s silo, ki deluje pravokotno na stično ploskev. Ta rezultat opisuje COULOMBOVEM zak
  on: F1=f1˙N
• (F1 velikost sile lepenja, N velikost normaln
• e sile, f1 koeficient lepenja)

• trenje imenujemo pojav, kadar telesi drsita eno glede na drugo. Zgled za trenje je gibanje sani po snegu

• Kotalno trenje imenujemo trenje, pri katerem se eno telo kotali po drugem, kot denimo kolo po vozišču. Kotalno trenje je v splošnem manjše od drsnega trenja, kar izkoriščamo pri krogličnih ležajih.

• Zunanje trenje je trenje med dvema trdnima telesoma. Pomeni upor , ki zavira gibanje telesa. Na vsako telo, ki drsi ali se kotali po podlagi, deluje upor v nasprotni smeri gibanja, torej ovira gibanje. Povzročajo ga vselej prisotne neravnine stičnih ploskev.
• Notranje trenje imenujemo upor, s katerim se posamezni delci trdnega telesa, kapljevine ali plina med seboj ovirajo pri relativnem gibanju.

Poznamo tri vrste trenja:

• LEPENJE (če telo miruje)
• DRSNO TRENJE ( če telo drsi)
• KOTALNO TRENJE (če se telo kotali)